Kako lahko pomagamo kadilcem?
Vsi odrasli kadilci bi po eni strani radi opustili cigarete, po drugi strani pa se nočejo odpovedati svojevrstnemu užitku, ki ga nudi kajenje. Gre za zapleten proces, toda vedeti moramo, da odločitve za opuščanje kajenja ne more sprejeti nihče drug kot kadilec sam.
Sorodniki in prijatelji skušajo vplivati na kadilce z najboljšimi nameni, toda ponavadi ima njihov trud ravno nasprotni učinek.
Če želite res pomagati kadilcem, upoštevajte te nasvete:
1. Pustite jih pri miru
Ne pritiskajte na kadilce, naj "že nehajo kaditi". S tem le dodajate gorivo na ogenj. Opozarjanje ne pomaga in je izguba časa. Če kadilcem njihovo kajenje nenehno porivate pod nos, jih boste le spravili v slabo voljo, šli bodo stran od vas in - prižgali cigareto.
2. Ne opozarjajte na zdravstvena tveganja
Ne dvomite, kadilci že dobro vedo, da je kajenje zdravju škodljivo in zelo dobro poznajo tveganja. Če bi opozarjanje na tveganja delovalo, potem bi trume kadilcev opustile kajenje v trenutku, ko so se na škatlicah pojavile tiste grozne podobe. Toda kadilci ne kadijo zaradi tveganj, temveč navkljub tveganjem, kar je bistvena razlika.
3. Ne bodite tihi podpornik
Ne perite kadilcem možganov z moraliziranjem, a tudi ne podpirajte njihove zasvojenosti. Ne kupujte jim cigar, e-cigaret, vžigalnikov, lepih pepelnikov in podobno za darila. Ne trudite se prilagajati svojega življenja njihovemu kajenju. Ko, denimo, kadilec izbere nek prostor samo zato, ker se tam lahko kadi, lahko z vso pravico odklonite in predlagate drugega. Ne bodite prikriti sostorilec.
4. Ne vodite statistike
Nič ni bolj ponižujočega, kot če kadilcu nekdo šteje število pokajenih cigaret. "Danes pa si jih že pokadil dovolj!" Takoj, ko kadilec to sliši, si bo zaželel prižgati. In če te pokajene cigarete nekdo pretvori še v zapravljen denar ("Ta mesec si za cigarete zapravil že več kot 100 evrov!"), je pritisk še toliko bolj neznosen. Bolj boste kadilca mučili s temi podatki, bolj se bo navezal na cigarete, medsebojni odnos pa se bo poslabšal.
5. Brez obtoževanja
Kadilci ne kadijo zaradi lastne izbire (čeprav so mnogi zmotno pod tem vtisom), temveč zato, ker morajo. Nekadilci nimajo pojma, kaj se dogaja s kadilci, zato se ne morejo vživeti v njihovo tegobo. Nekdo, ki ni nikoli kadil, kadilcev pač ne more razumeti. Vse, kar lahko naredimo, je, da jim prisluhnemo in nudimo moralno podporo, ko se kadilci vendarle odločijo vzeti usodo v svoje roke in se osvoboditi kadilskega jarma.
