Prekletstvo priložnostnih kadilcev
Zakaj nekdo prižge le občasno? Različni priložnostni kadilci bodo ponudili različne od(iz)govore – počutim se odrinjeno, ko gredo drugi na cigareto, nekaj je treba početi z rokami, kadilcem delam družbo … A edini resnični razlog tudi za priložnostno kajenje je nikotinska zasvojenost.
Tudi tovrstni kadilci živijo v strahu, da brez cigaret ne bodo zmogli uživati ob določenih priložnostih. Za veliko priložnostnih kadilcev se konci tedna, zabave, dopusti … vrtijo okoli cigarete, saj so prepričani da se bodo brez cigaret manj zabavali.
Ko priložnostni kadilci kombinirajo cigarete in alkohol, se rado zgodi, da pozabijo koliko cigaret so v resnici pokadili. Pa tudi sicer je število pokajenih cigaret pri priložnostnih kadilcih ponavadi višje, kot si sami predstavljajo. Avstralska nacionalna anketa iz leta 2004 je pokazala, da je večina ljudi, ki je sebe označila za priložnostne kadilce, prižgala vsak dan. Polovica je pokadila vsaj 5 cigaret, tretjina pa vsaj 10 cigaret na dan.
Seveda obstajajo ljudje, ki res kadijo le sem in tja. Toda glavno vprašanje ostaja, ali tudi oni pristno uživajo v tem? Odgovor je seveda odločen NE. Če pokadimo eno ali pa 100 cigaret na teden – vsi kadilci so prevarani v prepričanju, kako jim cigareta prinaša neko dobrobit, kar je glavna utvara kajenja.
Ti kadilci tudi nenehno hodijo po robu prepada in možnosti, da padejo vanj, niso majhne. Lastnost zasvojenosti je namreč, da si zasvojenec želi vedno več droge, ne vedno manj.
Ne smemo pozabiti, da je bil vsak redni kadilec sprva priložnostni kadilec, a je kasneje zapadel v močno nikotinsko zasvojenost.
Vsi medicinski strokovnjaki se strinjajo, da je najboljša pot življenje brez cigaret.
Kar se tiče zdravstvenih tveganj, so priložnostni kadilci pravzaprav na istem. Že če pokadimo eno cigareto na dan, potrojimo možnost za srčne bolezni.
Študije dokazujejo, da že ena sama pokajena cigareta povzroči takojšnje spremembe v telesu:
• Povišata se krvni tlak in srčni utrip. Srce črpa kri drugače in zmanjša se dotok krvi v kapilare.
• Zviša se raven ogljikovega monoksida v krvi. Ta zamenja kisik v nekaterih rdečih krvničkah ter se jih drži več dni, kar jim preprečuje prenos kisika.
• Do sprememb pride na dihalnih poteh; kemikalije v tobačnem dimu »šokirajo« migetalke (nitaste celice, ki čistijo nečistoče iz vdihanega zraka) in drobne celice v sapniku se skrčijo.
Ko se nakopičijo te in druge spremembe lahko sčasoma povzročijo raka ali srčne, žilne in pljučne bolezni.
Vedno je poučno opazovati kadilce – redne in priložnostne – ko so zunaj v družbi. Zavemo se, da niso zaradi kajenja prav nič bolj veseli ali družabni. Večinoma se prav nič bolj ne zabavajo in njihovo početje je bolj kot ne avtomatično.
Nadomestki, kot so žvečke in e-cigarete, pa izogibanje kadilcem ali situacij, ki povzročajo željo po cigareti, ne pomagajo. Ko se skušamo zamotiti, se avtomatično prikrajšamo, cigarete postanejo »prepovedani sadež« in dobijo veljavo, ki je sicer ne bi imele.
Pristni užitek je uživanje v družabnih priložnosti brez cigaret, brez občutka prikrajšanja in spoznanje, da sta zabava in družba vselej boljša brez nikotina.
